Slovnični spol samostalnikov

Samostalnik je pregibna besedna vrsta, ki poimenuje predmete, prostore, pojave ter osebe. Samostalniku lahko določimo število, sklon in spol.

V poljščini obstajajo trije spoli samostalnika v ednini; moški (ten), ženski (ta) in srednji (to). V množini sta dva spola: moškoosebni (ci) in nemoškoosebni (te).

Večina samostalnikov ima v imenovalniku ednine naslednje končnice:

• moški spol se konča na soglasnik (np. syn, pies, brat).
• ženski spol se konča na -a (npr. mama, ulica, córka).
• srednji spol se konča na -o (npr. kino, auto, nazwisko) ali -e (mieszkanie, spotkanie).

Število samostalnikov

Samostalnik poznajo ednino ali v množino.

Ednino uporabimo, ko govorimo o enem predmetu (npr. siostra, dom, pies, dziecko).

Množino uporabimo, ko imamo v mislih več predmetov (npr. siostry, domy, psy, dzieci).

Nekateri samostalniki imajo samo množinsko obliko:

Skloni samostalnikov

Poljščina pozna sedem sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik, in zvalnik. Sklon določajo vprašalnice.

Ednina

Množina

Imenovalnik

Začetna oblika samostalnika je imenovalnik. Imenovalnik v stavku vedno uporabljamo brez predloga. Po imenovalniku se vprašamo: kto? co?

Večina samostalnikov ima v imenovalniku ednine naslednje končnice:

• Moški spol se konča na soglasnik (npr. syn, pies, brat).
• Ženski spol se konča na -a (npr. mama, ulica, córka).
• Srednji spol se konča na -o (npr. kino, auto, nazwisko) ali -e (mieszkanie, spotkanie).

Nekateri samostalniki imajo v imenovalniku ednine neobičajne končnice:

• končnica -a je prisotna tudi v moškem spolu (ten kolega, mężczyzna, dentysta),
• končnica –ę je prisotna tudi v srednjem spolu (to imię, kurczę),
• samostalniki ženskega spola se lahko končajo na soglasnik (ta krew, kość).

Rodilnik

Rodilnik v stavku uporabljamo za predlogi: obok, bez, od, do, z, naprzeciwko, dla. Po rodilniku se vprašamo kogo? czego?

Nekateri glagoli (npr. bać się, życzyć, szukać, słuchać, uczyć się) zahtevajo uporabo rodilnika: Uczyć się języka polskiego. Życzyć wszystkiego najlepszego..

Nekateri neživi samostalniki moškega spola imajo v rodilniku ednine končnico -u. To so pogosto kratke besede (sok → soku), tujega izvora (bar → baru), samostalniki, ki poimenujejo prevozna sredstva (autobus → autobusu), samostalniki moškega spola, ki poimenujejo dneve v tednu (wtorek → wtorku), neštevni samostalniki (cukier → cukru).

Premični E

Pri nekaterih samostalnikih prihaja pri sklanjanju do spremembe v korenu besede (npr. wtorek → do wtorku).

Samostalniki v množini, ki so v ednini ženskega in srednjega spola, imajo v rodilniku t. i. ničto končnico. Če sta na koncu besede dva soglasnika, med niju vstavimo samoglasnik e (npr. sukienka → sukienek, jajko → jajek).

Dajalnik

Predlogi, s katerimi uporabljamo dajalnik ku, dzięki, przeciw. Po dajalniku se vprašamo komu? czemu?

Z dajalnikom se vežejo glagoli: dać, dziękować, obiecać, pomagać, powiedzieć.

Rodilniške končnice moškega spola so -owi (npr. mężowi, nauczycielowi) in končnica -u (npr. bratu, psu), ženskega spola pa –i/-y (npr. babci, ulicy) in –e/-ie (koleżance, dziewczynie).

Pozor! Premena glasov:

• ch + e = sze (mucha → musze)
• d + e = dzie (woda → wodzie)
• g + e = dze (kolega → koledze)
• k + e = ce (matka → matce)
• r + e = rze (siostra → siostrze)
• zd + e = ździe (gwiazda → gwieździe)
• dz → g (koledzy → kolegom)
• ć → t (klienci → klientom)

Tožilnik

Tožilnik uporabljamo za predlogi na, pod, przez, nad, w. Po tožilniku se sprašujemo: kogo? co?

Tožilnik uporabljamo za glagoli kot npr. mieć, lubić, jeść, kupować, czytać, znać, oglądać, prosić. Vendar kadar omenjene glagole zanikamo, se njihov sklon spremeni v rodilnik mieć, lubić, jeść, kupować, czytać, znać, oglądać, prosić.

Pri nekaterih samostalnikih prihaja pri sklanjanju do spremembe v korenu besede (npr. pies → mam psa).

Orodnik

Orodnik uporabljamo za predlogi: nad, pod, przed, za, między. Po orodniku se vprašamo: (z) kim? (z) czym?.

Mestnik

Mestnik uporabljamo za naslednjimi predlogi: na, po, o, przy, w(e). Po mestniku se sprašujemo: (o) kim, (o) czym?.

Samostalniki, katerih osnova se konča na trdi soglasnik, imajo v mestniku končnico -e (npr. okno → na oknie, sklep → w sklepie)

Samostalniki srednjega in moškega spola, katerih osnova se konča na mehki soglasnik oziroma na k, g, ch, imajo v mestniku končnico –u (npr. mieszkanie → w mieszkaniu, rok → w roku)

Nekateri samostalniki ženskega spola imajo končnico –i/-y (npr. kuchnia → w kuchni, praca → w pracy).

Pozor! Premena glasov:

• ch + e = sze (mucha → o musze)
• d + e = dzie (woda → w wodzie)
• g + e = dze (noga → o nodze)
• k + e = ce (matka → o matce)
• ł + e = le (stół → na stole)
• r + e = rze (rower → na rowerze)
• sł + e = śle (krzesło → na krześle)
• st + e = ście (miasto → w mieście)
• t + e = cie (uniwersytet – na uniwersytecie)
• zd + e = ździe (gwiazda → o gwieździe)

Zvalnik

Zvalnik uporabljamo kadar nekoga nagovarjamo.

Glagolski samostalniki / Glagolnik

Samostalniki, ki poimenujejo dejanja in stanja, imenujemo glagolski samostalniki. Tvorimo jih iz večine glagolov. Glagolu odstranimo končnco, nato osnovi dodamo pripono -anie, -enie, -cie, npr.

• budować – budowanie
• biegać – bieganie
• projektować – projektowanie

• chodzić – chodzenie
• robić – robienie
• mówić – mówienie

• być – bycie
• pić – picie
• myć – mycie

Tvorba ženskih imen

Iz večine samostalnikov moškega spola tvorim samostalnike ženskega spola. Samostalnikom moškega spola dodamo pripono -ka, npr.:

V poljščini nekatera moška imena nimajo svojih ženskih parov. Gre za imena, ki označujejo akademske nazive, nekatere poklice, določena delovna mesta. Moško ime dopolnjujemo s samostalnikom pani. Npr.:

V primeru nekaterih oglasov in drugih komunikacijskih situacij, imena delovnih mest lahko izražajo oba spola, čeprav ženski par tudi obstaja, na primer dyrektor, kierownik, bibliotekarz, nauczyciel.