Besedni red enostavčne povedi
Glavna stavčna člena sta: osebek in povedek. Poved običajno vsebuje tudi člene, ki določajo osebek in povedek, na primer
- osebek (določilo) + povedek (določilo)
Nowy autobus zatrzymał się na przystanku.
Na začetku vprašalnih povedi se v poljščini običajno nahajajo vprašalni zaimki ali členki
- Na začetku odločitvenega vprašanja se nahaja členek
czy , ki ga dodamo k trdilni povedi. Besedni red ostaja nespremenjen:Czy + osebek (določilo) + povedek (določilo)?Czy idziesz jutro do pracy? Czy autobus zatrzymuje się na tym przystanku?
- Na začetku dopolnilnega vprašanja se nahajajo različni vprašalni zaimki npr.
jaki, który, jak, kiedy, gdzie, dokąd, dlaczego, kogo/czego . Zaimku običajno sledi osebek in nato še povedek:- Vprašalni zaimek + osebek (določilo) + povedek (določilo)?
Kiedy dzieci wyjeżdżają na wakacje? Która książka najbardziej ci się spodobała?
- Po osebku se vprašamo z vprašalnim zaimkom:
kto/co , ki mu sledi povedek:Kto/co + povedek (določilo)?Co leży na stole? Kto jest pierwszy na mecie?
- Vpršanje o lastnosti, ki ga izraža predikat, se začne z vprašalnim zaimkom:
który, jaki, kim/czym . Zaimkom sledijo vezniki, nato še osebek:Jaki/który, kim/czym + veznik + osebek (določilo)?Kim jest Marcin? Jaki jest ten drugi pokój?
syntax.simple_sentence.title2
Vrstni red povratnega zaimka
Če je glagol na koncu stavka, mora biti zaimek
Zaimek
Osebek
Osebek je glavni stavčni člen, ki izraža nosilca stanja. Po osebku se vprašamo z vprašalnicami imenovalnika:
Kobieta idzie do pracy. Liście opadają z drzew. Ktoś zapukał do drzwi. Oni interesują się teatrem.
V vlogi osebek lahko tudi nastopa druga besedna vrsta v vlogi samostalnika: pridevnik ali števnik, na primer
Osebek lahko sestavljata dve ali več polnopomenskih besedi v imenovalniku, povezanih veznikom
Filip i Beata idą na koncert. Brzozy, dęby i sosny rosły w tym lesie.
Zložen osebek lahko sestavljata dve besedi, ki ju povezuje predlog
Če sta zaimka 1. in 2. osebe ednine ali množine izpuščena (ju pa prepoznamo iz oblike povedka), takrat govorimo o izpuščenem osebku, npr.
(Ja) Dzwoniłem do ciebie. (My) Dużo podróżujemy.
Osebek v rodilniku nastopa ob glagolih, ki pomenijo presežek ali pomanjkanje nečesa, ter v konstrukcijah s števniki, npr.
Wody w rzekach przybywa. Sześć samochodów stało na parkingu.
Povedek
Povedek je glavni stavčni člen, ki je slovnično povezan z osebkom, kateremu je slovnično podrejen. Izraža osebkovo dejanje, stanje ali lastnost. Po povedku se vprašamo:
Povedek običajno sestoji iz osebne glagolske oblike v sedanjiku, prihodnjiku, pretekliku, v povednem, velelnem ali pogojnem naklonu.
Magda i Beata robią zakupy. Oni byli w Warszawie. Znajdź przepis na sernik w Internecie. Przeczytałbym tę książkę, jest ciekawa.
Glagolska oblika, ki ima stavčnočlensko vlogo povedka, je odvisna od osebka. To imenujemo ujemanje povedka in osebka. Osebek v imenovalniku se ujema z osebkom v spolu in številu, med tem ko v zloženi obliki prihodnjika in v pogojniku, se ujema tudi v spolu, npr.
Ja kupię kwiaty, a ty upiecz sernik. Monika poszła do szkoły.
V povedih z zaporednim osebkom je povedek v množini, npr.
Jabłka, grusze i pomarańcze leżą na stole. Dziewczynki i chłopcy kąpią się w rzece. Magda z koleżanką piją herbatę.
Če v množini ima stavčnočlensko vlogo povedka samostalnik, ki poimenuje moškega ali osebe različnih spolov, takrat v: prihodnjiku, v zloženi obliki prihodnjika in v pogojniku, je osebek moškoosebnega spola. Ostali samostalniki imajo obliko nemoškoosebnega spola.
Państwo Nowakowie wrócili z Poznania. Marcin z Beatą poszli do kina. Książki i zeszyty leżały na stole. Studenci chętnie wyjechaliby nad morze.
V primeru osebka v rodilniku je povedek vedno v 3. osebi ednine, medtem ko v prihodnjiku, v zloženi obliki prihodnjika, in pogojniku nastopa v srednjem spolu, npr.
Zabrakło nam pieniędzy. Pięciu studentów uczyło się języka polskiego.
Druga vrsta povedka je zloženi povedek, po katerem se vprašamo:
Dzień był słoneczny. Magda jest nauczycielką. Brat został lekarzem. Kuba jest taki. Monika była pierwsza na mecie. Nagle zrobiło się ciemno.
Če v vlogi povedkovega določila nastopa samostalnik in osebni zaimek je povedkovo določilo v orodniku, npr.
Če je v vlogi povedkovega določila pridevnik, svojilni zaimek, kazalni zaimek ali vrstilni števnik, je povedkovo določilo v imenovalniku in se ujema z osebkom v spolu, in številu, npr.
Tretja vrsta povedka je modalni povedek, ki je sestavljen iz osebne oblike naklonskega glagola
Musisz przeczytać tę książkę. Pies chce pić. Tutaj można mówić głośno. Należy podziękować wszystkim. Nie trzeba się spóźniać.
Predmet
Večina glagolov v povedi zahteva predmet, ki odgovarja na vprašanja sklonov:
Córka pomaga (komu?) matce. Kocham (kogo?) go. Czekamy (na kogo?) na ciebie. Rozmawiamy (o czym?) o pogodzie. Magda spotkała się (z kim?) z Beatą.
Glagol lahko ima več predmetov, npr.
Glagol določa predmetu ustrezno slovnično obliko, se pravi določen sklon.
Rodilnik
kogo/czego?
Glagol | Primeri uporabe |
---|---|
Dajalnik
komu/czemu?
Glagol | Primeri uporabe |
---|---|
Tožilnik
kogo/co?
Glagol | Primeri uporabe |
---|---|
Orodnik
kim/czym?
Glagol | Primeri uporabe |
---|---|
Mestnik
o kim/czym?
Glagol | Primeri uporabe |
---|---|
Predmet, ki je v trdilni povedi v tožilniku, bo v nikalni povedi v rodilniku.
Trdilna poved – | Nikalna poved – |
---|---|
Zveza pridevnika s samostalnikom
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, številu in sklonu. V ednini pozna pridevnik tri spole: moški npr.
Pridevniki in samostalniki se sklanjajo po različnih sklanjatvenih vzorcih ter imajo različne končnice.
Ednina
moški spol | ženski spol | srednji spol | |
---|---|---|---|
Imenovalnik | |||
Rodilnik | |||
Dajalnik | |||
Tožilnik | |||
Orodnik | |||
Mestnik |
Množina
moškoosebni spol | nemoškoosebni spol | |
---|---|---|
Imenovalnik | ||
Rodilnik | ||
Dajalnik | ||
Tožilnik | ||
Orodnik | ||
Mestnik |
Pridevnik v povezavi z naravno živim samostalnikom moškega spola (imena bitij in živali) ima v tožilniku ednine rodilniško obliko, npr.
Pridevnik v povezavi s samostalnikom moškega spola (moška imena in osebe različnih spolov) ima v tožilniku množine rodilniško obliko, npr.
Na enak način - s prilagajanjem v spolu, številu in sklonu - se s samostalnikom vežejo druga določila:
- svojilni zaimek, npr.
twój brat, nasza rodzina, moje mieszkanie - kazalni zaimek, npr.
ten rower, ta dziewczyna, te imieniny - vprašalni zaimek, npr.
jaki koncert? jaka pogoda? jakie spodnie? - vrstilni števnik, npr.
pierwszy rok, piąta godzina, trzecie miejsce
Navedeni zaimki in vrstilni števniki, se sklanjajo enako kot pridevniki npr.
Vrstni red zaimkov in vrstilnih števnikov je strogo določen, vedno se nahajajo pred samostalnikom, npr.
Vrstni red pridevnika je odvisen od njegovega pomena. Če imenuje spremenljivo (kakovostno) lastnost, je pred samostalnikom, npr.
Zveza samostalnika s samostalnikom v rodilniku
Samostalnik lahko dopolnjuje tudi drugi samostalnik, npr.
Rodilniško dopolnilo ima sledeče končnice:
Ednina
moški spol | ženski spol | srednji spol | |||
---|---|---|---|---|---|
-a -u | -y -i | -a |
Množina
moški spol | ženski spol | srednji spol | |||
---|---|---|---|---|---|
-ów -i/-y | - -i/-y | - |
Rodilniško dopolnilo ima različne pomene, po njem se vprašamo z različnimi vprašanji. Najpogosteje:
- pomeni kvaliteto, po njem se vprašamo
jaki/jaka/jakie? , npr.język gestów, koncert muzyki klasycznej, miejsce spotkań. - določa pripadnost, po njem se vprašamo
czyj/czyja/czyje? , npr.dom rodziców, pokój córki, powieść Olgi Tokarczuk. - sledi samostalnikom, ki določajo količino, po njem se vprašamo
czego? , npr.szklanka cukru, filiżanka kawy, kilogram jabłek .
Zveza števnika s samostalnikom
Oblika števnika v zvezi s samostalnikom je odvisna od števila, ki ga določa ter spola samostalnika, s katerim se veže.
Števniku
Števnik
moškoosebni spol | nemoškoosebni in srednji spol | ženski spol |
---|---|---|
Obliki
Števnika
moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|
Nemoškoosebni obliki
V moškem spolu poznamo dve obliki. Obliki
Števniki od 5 do 900 poznajo dva spola: moškoosebni in nemoškoosebni. Obe obliki se vežeta s samostalnikom v rodilniku množine.
moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|
Če se večzložni števnik konča z besedo
Rodilniška oblika samostalnik ima v množini sledeče končnice
moški spol | ženski spol | srednji spol | |||
---|---|---|---|---|---|
-ów -i/-y | - -i/-y | - |
Priredje
Priredje je sestavljeno iz dveh stavkov, ki se medsebojno pomensko dopolnjujeta, vendar sta slovnično neodvisna. Lahko sta neposredno povezana, na primer
Ločimo več vrst priredno zloženih povedi z določenimi vezniki.
Stavčni tipi | Pomensko razmerje med stavki | Vezniki | Primer stavka |
---|---|---|---|
vezalno | vsebina stavkov je medsebojno povezana | ||
ločevalno | vsebina stavkov se medsebojno izključuje | ||
protivno | vsebina stavkov si medsebojno nasprotuje | ||
vzročno | vsebina drugega stavka sledi iz vsebine prvega stavka |
podredno zložena poved
Podredje je zveza dveh stavkov - nadrejenega (glavnega, po njem se vprašamo) in podrejenega (pomožnega, odvisnika, ki je odgovor na zastavljeno vprašanje) - sta odvisna drug od drugega. Podredno zložen stavek nadomešča (ali dopolnjuje) neizražene dele nadrejenega stavka, kot so osebek, povedek, prilastek, predmet, prislovno določilo.
Razlikujemo več vrst odvisnikov
Stavčni tipi | Pomensko razmerje med stavki | Primer stavka |
---|---|---|
Osebkov odvisnik | Nadomešča osebek nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Povedkov odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča povedek nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Prilastkov odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prilastek nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Predmetni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča predmet nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Namerni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo namena nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Časovni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo časa nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Krajevni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo kraja nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Vzročni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo vzroka nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Načinovni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo načina nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Dopustni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo dopuščanja nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: | |
Pogojni odvisnik | Odvisni stavek, ki nadomešča prislovno določilo pogoja nadrejenega stavka in odgovarja na vprašanja: |
Vrstni red stavkov v podredno zloženem stavku
Podredje se lahko nahaja;
- za nadrejenim stavkom, npr.
Nie byłam w pracy (dlaczego?), ponieważ źle się czułam. - pred nadrejenim stavkom, npr.
Ponieważ źle się czułam, nie byłam w pracy (dlaczego?). - znotraj nadrejenega stavka, npr.
Książka (która?), którą kupiłam, była ciekawa.