Zaimki

Zaimek je pregibna besedna vrsta, ki nadomesti drugo besedo (npr. samostalniško besedo, pridevniško besedo, prislov ali števnik), za izjemo glagola. Prevzema njihovo stavčnočlensko vlogo v povedi. Zaimku lahko določimo spol, število in sklon. Sklanjanje zaimkov je odvisno od tega, katero besedno vrsto nadomeščajo. Npr.[1].

Osebni zaimki

Osebni zaimki nadomeščajo samostalnike. Lahko jim določimo sklon. Na začetku ali na koncu povedi ne uporabljamo kratkih oblik osebnih zaimkov mi, cię, ci, go, mu. Zaimki niego, niemu, niej sledijo samo predlogu. Zaimkov ja, ty, my, wy (osebni zaimki 1. in 2 osebe ednine in množine) ne uporabljamo v vlogi osebka - pomen zaimka izraža končnica glagola (povedka v povedi), npr.: Czytałem gazetę. namesto Ja czytałem gazetę. Zaimke uporabljamo samo takrat, ko želimo poudariti, da določena oseba (oz. dolečene osebe) je izvršilec dejanja v povedi.

Sklanjanje osebnih zaimkov

Ednina

Množina

Vprašalni zaimki

Vprašalni zaimki so besede, s katerimi sprašujemo po osebku ali njegovih lastnostih, npr.: kto?, co?, jaki?, który?

Sklanjanje zaimka kto

Sklanjanje zaimka co

Sklanjanje zaimka jaki

Ednina

Množina

Sklanjanje zaimka ktory

Ednina

Množina

Nedoločni zaimki

Nedoločni zaimki se pogosto končajo na -ś: coś, jakiś, jakaś, jakieś, czyjś, kiedyś, ktoś, któraś, gdzieś.

Večinoma izhajajo iz vprašalnih zaimkov: kto? → ktoś, co? → coś, jaki? → jakiś

Z nedoločnimi zaimki imenuje govorec kraj, osebe, čas, lastnosti, ki jih noče ali ne more natančno označiti.

Nikalni zaimki

Nikalni zaimki se uporabljajo za oblikovanje nikalnih povedi. V poljščini uporabljamo dvojno zanikanje. Npr.: Nigdzie nie byłem.

Nikalni zaimki večinoma izhajajo iz vprašalnih zaimkov: kto → nikt, co → nic, gdzie → nigdzie

Dvojno zanikanje

Dvojno zanikanje zahteva uporabo zanikanga glagola in nikalnega zaimka, np. nic + nie kupować. Npr.:

A może nigdzie nie jedziemy?

Nigdy nie widziałem żubra na własne oczy.

Nic interesującego nie znalazłem.

Svojilni zaimki

Svojilni zaimki nadomeščajo besedo, ki označujejo pripadnost predmeta neki osebi. Svojilni zaimki se, kot pridevniki, spreminjajo po slovničnem sklonu v skladu s samostalnikom, ki mu sledi.

Sklanjanje zaimkov mój, twój

Krajše oblike (npr. ma, me, mej, twe) imajo knjižno obliko in se redko uporabljajo.

Ednina

Množina

Sklanjanje zaimkov nasz, wasz

Ednina

Množina

Sklanjanje zaimkov jego, jej, ich

Ti zaimki se ne sklanjajo - imajo enako obliko za vse spole in sklone.

Ednina

Množina (vsi spoli)

Kazalni zaimki

Kazalni zaimki se nanašajo na pojme ali njihove značilnosti, ki smo jih prej spoznali iz konteksta. Zaimki ten, ta, to se sklanjajo kot pridevniki. Uporabimo jih za izpostavljanje osebe ali predmeta v množici ljudi ali predmetov.

Sklanjanje zaimkov ten, ta, to

Ednina

Množina

Povratni zaimek

Povratni zaimek se veže z glagolom. Uporabljamo ga takrat, ko sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar. Zaimek nima imenovalniške oblike się, iste oblike uporabljamo za moški, ženski spol. Daljšo obliko sebe uporabljamo, kadar zaimek v povedi posebej poudarimo.

Sklanjanje zaimka się (siebie)

Naslavljanje z pan/pani/państwo

V poljščini (poznano in nepoznano) odraslo osebo, v uradnih (formalnih) situacijah, nagovarjamo z pan/pani/państwo. Tako najpogosteje nagovorimo nepoznane ljudi, ki jih prvič srečamo in katerim izkazujemo spoštovanje (npr. starejši ljudje...). Sorodnike, družinske člane, prijatelje, otroke nagovorimo z ty z uporabo glagolov v drugi osebi (npr. Jak się masz?) - zaimek ti v takih situacijah ni neposredno izražen (glej zgoraj).

pan (moški spol, ednina) Npr.: {2}

• Czy pan jest Polakiem? Czy pan mówi po polsku? Czy pan mieszka w Krakowie?

pani (ženski spol, ednina) Npr.: {2}

• Czy pani jest Polką? Czy pani mówi po polsku? Czy pani mieszka w Krakowie?

państwo (moški in ženski spol, množina) Npr.: {2}

• Czy państwo pracują tutaj?
• Czy państwo są Polakami?
• Czy państwo mówią po polsku?

S samostalniki pan/pani se veže glagol v tretji osebi ednine. Npr.: Jak się pan/pani nazywa? Czy pani jest Polką? Czy pan/pani mówi po polsku? Czy pan/pani mieszka w Krakowie?

S samostalnikoma gospe in gospodje se veže glagol v tretji osebi množine. Npr.: państwo

Oblike pan/pani/państwo se uporabljajo npr. v uradnih službenih situacijah: Witam pana/panią w naszym biurze. Tutaj jest pana/pani komputer.

Oblike pan/pani/państwo uporabimo tudi pri pozdravljanju in kot vljudnostne izraze.

• Dzień dobry. – Dzień dobry panu/pani/państwu.
• Jak się pan/pani ma?
• To jest pan Jan Kowalski. – Miło mi pana poznać.
• To jest pani Beata Kowalska. – Miło mi panią poznać.
• To jest pan Jan, pan Tomasz i pani Dorota. – Miło mi państwa poznać.
• Miło mi pana poznać, panie Marku.
• Pani Krystyno, czy może mi pani pomóc?