Dovršni in nedovršni glagoli
Nedoločnik je nedoločna glagolska oblika, ki se v poljščini končuje na
Glagoli se v poljščini delijo na dovršne in nedovršne. Po nedovršnih glagolih se sprašujemo
Večina glagolov tvori vidske pare, v katerih je en glagol nedovršni, drug pa dovršni.
Nedovršni glagoli | Dovršni glagoli |
---|---|
Nedovršni in dovršni glagoli v vidskih parih se lahko med seboj razlikujejo.
- Dovršne glagole najpogosteje tvorimo iz nedovršnih in jim dodajamo predpone
wy-, z/s-, po-, za-, u-, na-, prze- , na primer–pić – wypić, jeść – zjeść, jechać – pojechać . - Nedovršni in dovršni glagoli se redko razlikujejo priponami. Nedovršni glagoli se ponavadi končajo na
-ać, -ować, -awa , dovršni glagoli pa na-ić/yć, -ać, -nąć , na primerwkupować – kupić, sprzątać – sprzątnąć . Pogosto prihaja do različnih sprememb v okviru osnove, na primer–otwierać – otworzyć, dawać – dać, spotykać się – spotkać się, wracać – wrócić . - Včasih nedovršni in dovršni glagoli imajo različne korene, npr.
brać – wziąć, oglądać – obejrzeć, mówić – powiedzieć, widzieć – zobaczyć .
Nekateri glagoli nimajo dovršnih oblik, npr.
Nedovršni glagoli poznajo vse tri čase: sedanjik, preteklik in prihodnjik, dovršni glagoli pa samo pretekli in prihodnjik.
Osebne glagolske oblike
Glagoli v poljščini poznajo tri osebe v ednini in množini, katerim odgovarjajo določeni osebni zaimki.
Oseba | Ednina | Množina |
---|---|---|
1. oseba | ||
2. oseba | ||
3. oseba |
Zaimki prve in druge osebe se v povedi pogosto izpustijo, kajti glagolski končnici jasno označujejo, za katero osebo gre, npr.
Zaimkom v tretji osebi lahko določimo različne spole. Od glagola zahtevajo ustrezno spolno obliko: v ednini -
Zaimek
Vljudnostni zaimki
Pregibanje glagolov glede na osebo se imenuje spreganje.
Sedanjik - sklanjanje -ę, -esz
Glagoli v poljščini poznajo tri čase: sedanjik, preteklik in prihodnjik.
Sedanjik izraža dejanje v trenutku govorjenja ali pa pomeni brezčasnost, npr.
V sedanjiku se glagoli spregajo v skladu s tremi shemami, ki jih določimo na podlagi končnic prve in druge osebe ednine.
Kot
Oseba | Končnica | |||||
---|---|---|---|---|---|---|
- Glagoli, ki se spregajo kot
–ę, -esz pogosto imajo v sedanjiku drugačno osnovo kot nedoločnik, npr.pracować – pracuje, dawać – daje, brać – bierze . - Pri enozložnih glagolih, na primer
myć (się), żyć, pić , se v vseh osebnih glagolskih oblikah, med osnovo in končnico, vrine glasj , na primermyć – myje, pić – pije . - V primeru glagolov, ki se končajo z
–ować , npr.pracować, studiować, kupować, fotografować, malować, budować , se pripona–owa- nadomesti z–uj- , npr.studiuję, pracujesz, kupuje, fotografujemy, malujecie, budują . - V primeru glagolov, ki se končajo na
–wać , npr.dawać, wstawać, poznawać, szanować , se pripona–wa- nadomesti z–j- , npr.daję, wstajesz, poznaje, szanujemy . - Nekateri glagoli imajo v sedanjiku dve različni osnovi: prva (se konča s trdim soglasnikom) v prvi osebi ednine (
niosę ) in tretji osebi množine (niosą ) in druga (se konča z mehkim soglasnikom) v preostalih oblikah (niesiesz, niesie, niesiemy, niesiecie ).
Sedanjik - sklanjanje -ę, -isz/ysz
Kot
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
Sedanjik - sklanjanje -m, -sz
Kot
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
V primeru teh glagolov, se v tretji osebi množine, pred končnico
Sedanjik - nepravilni glagoli
Številni glagoli imajo različne sedanjiške in nedoločnike oblike, npr.
Oseba | |||||
---|---|---|---|---|---|
Oseba | |||||
---|---|---|---|---|---|
Preteklik
Preteklik izraža dejanje ali stanje, ki se je zgodilo v preteklosti, npr.
Vsi glagoli (nedovršni in dovršni) tvorijo preteklik, npr.
Glagoli v pretekliku se razlikujejo glede na spol. V ednini razlikujemo tri spole: moški, ženski in srednji (v srednjem spolu se uporablja le 3. oseba), na primer
Preteklik tvorimo iz nedoločniške osnove (tako, da odvzamemo končnice
glagolska osnova + pripona, ki označuje preteklik ł + končnica, ki označuje spol in osebo
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
V množini ima moškoosebni spol oblike, ki vsebujejo soglasnik
czytać, kupować
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
V primeru glagolov, ki se končajo z
mieć, rozumieć
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
V primeru glagolov, ki se končajo z
przynieść, wieźć
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
Nepravilna glagolska oblika preteklika je značilna za glagol
iść, przyjść
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
Končnice v pretekliku so premične, kar pomeni, da jih lahko ločimo od osnove in povezujemo z drugo besedo, ki se nahaja pred glagolom. Na primer:
Prihodnjik
Prihodnjik izraža dejanje, ki se bo zgodilo v prihodnosti. Poljski nedovršni in dovršni glagoli, imajo v prihodnjiku različne oblike. Za nedovršne glagole v prihodnjiku je značilna sledeča oblika npr.
Zloženo obliko prihodnjika tvorimo iz nedovršnih glagolov na dva načina:
- pomožni glagol
być v ustrezni osebni obliki v pretekliku + nedoločnik.Oseba Czasownik posiłkowy być czytać pracować ja będę będę czytać będę pracować ty będziesz będziesz czytać będziesz pracować on/ona/ono pan/pani będzie będzie czytać będzie pracować my będziemy będziemy czytać będziemy pracować wy będziecie będziecie czytać będziecie pracować oni/one państwo będą będą czytać będą pracować - pomožni glagol
być v ustrezni osebni obliki prihodnjika + tretja oseba ednine v pretekliku, moškega in ženskega spola (v tretji osebi tudi srednjega spola), v množini pa moškoosebnega in nemoškoosebnega spola.Ednina
Oseba Czasownik posiłkowy być moški spol ženski spol srednji spol ja będę będę czytał będę czytała - ty będziesz będziesz czytał będziesz czytała - on/ona/ono pan/pani będzie będzie czytał będzie czytała będzie czytało Množina
Oseba Czasownik posiłkowy być moškoosebni spol nemoškoosebni spol my będziemy będziemy czytali będziemy czytały wy będziecie będziecie czytali będziecie czytały oni/one państwo będą będą czytali będą czytały
Naklonski glagoli
Czas przyszły prosty
Prihodnjik tvorimo iz nedovršnih glagolov. Takšne oblike imajo končnico sedanjika (glej sedanjik), vendar pomenijo dejanje ali stanje v prihodnjiku, npr.
Oseba | Spregatev | Spregatev | Spregatev |
---|---|---|---|
Velelnik
Velelnik je glagolska oblike, ki v neformalnih odnosih izraža poziv, prošnjo, zapoved. Ker so tovrstne izjave naslovljene neposredno na prejemnika, se velelnik uporablja le za: druga osebo ednine (ti), prvo in drugo osebo množine (mi, vi).
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
Osnovna oblika velelnika je druga oseba ednine, kateri v množini dodajamo končnice, ki zaznamujejo osebo
V primeru glagolov, ki se spregajo kot
- Če se osnova, po odstranitvi končnice, konča z enim soglasnikom, potem ima druga oseba velelnika obliko brez končnice, npr.
pisz(esz) → pisz, pracuj(esz) → pracuj, niesi(esz) → nieś, mów(isz) → mów, ucz(ysz) się → ucz się, idzi(esz) → idź . - Če se osnova, po odstranitvi končnice, konča z dvema soglasnikoma, potem drugi osebi velelnika običajno dodamo končnico
-ij , na primerprzypomn(isz) → przypomnij, sprzątni(esz) → sprzątnij .
V primeru glagolov, ki se spregajo kot
Nekateri glagoli imajo v drugi osebi velelnika, nepravilno obliko ki si jo je treba zapomniti, npr.
V formalnih (uradnih) odnosih, kadar nekoga nagovarjamo s pomočjo zaimkov
- Uporabljamo členek
niech in tretjo osebo ednine ali množine v sedanjiku, npr.Niech pan czyta dalej. Teraz niech pani mówi. Niech państwo posłuchają tej piosenki. - Uporabljamo obliko
proszę in nedoločnik, npr.Proszę czytać dalej. Teraz proszę mówić. Proszę posłuchać tej piosenki.
Pogojni naklon
V pogojnem naklonu glagol označuje dejanje, ki se lahko zgodi pod določenimi pogoji ali pa izraža prošnjo.
V pogojnem naklonu se glagoli nastopajo: v ednini v moškem in ženskem spolu (v tretji osebi - tudi v srednjem spolu), v množini pa - v moškoosebnem in nemoškoosebnem spolu.
Ednina
Oseba | Končnica | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|---|
Množina
Oseba | Končnica | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|---|
Pogojni naklon tvorimo iz pretekle oblike glagola v tretji osebi in ločenega členka
Končnice v pogojnem naklonu se spreminjajo, lahko jih uporabljamo pred glagolom, zelo se pogosto povezujejo z veznikom, npr.