Dovršni in nedovršni glagoli
Nedoločnik je nedoločna glagolska oblika, ki se v poljščini končuje na –ć ali –c, na primer
Glagoli se v poljščini delijo na dovršne in nedovršne. Po nedovršnih glagolih se sprašujemo
Večina glagolov tvori vidske pare, v katerih je en glagol nedovršni, drug pa dovršni.
Nedovršni glagoli | Dovršni glagoli |
---|---|
Nedovršni in dovršni glagoli v vidskih parih se lahko med seboj razlikujejo.
- Dovršne glagole najpogosteje tvorimo iz nedovršnih in jim dodajamo predpone
wy-, z/s-, po-, za-, u-, na-, prze- , na primer–pić – wypić, jeść – zjeść, jechać – pojechać . - Nedovršni in dovršni glagoli se redko razlikujejo priponami. Nedovršni glagoli se ponavadi končajo na -ać, -ować, -awa, dovršni glagoli pa na -ić/yć, -ać, -nąć, na primer
wkupować – kupić, sprzątać – sprzątnąć . Pogosto prihaja do različnih sprememb v okviru osnove, na primer–otwierać – otworzyć, dawać – dać, spotykać się – spotkać się, wracać – wrócić . - Včasih nedovršni in dovršni glagoli imajo različne korene, npr.
brać – wziąć, oglądać – obejrzeć, mówić – powiedzieć, widzieć – zobaczyć .
Nekateri glagoli nimajo dovršnih oblik, npr.
Nedovršni glagoli poznajo vse tri čase: sedanjik, preteklik in prihodnjik, dovršni glagoli pa samo pretekli in prihodnjik.
Tvorjenje glagolov s predpono
S predpono lahko spremenimo pomen glagola. Pomen glagola je odvisen od predpone. Npr.:
Predpona
Predpona
Predpona
Osebne glagolske oblike
Glagoli v poljščini poznajo tri osebe v ednini in množini, katerim odgovarjajo določeni osebni zaimki.
Oseba | Ednina | Množina |
---|---|---|
1. oseba | ||
2. oseba | ||
3. oseba |
Zaimki prve in druge osebe se v povedi pogosto izpustijo, kajti glagolski končnici jasno označujejo, za katero osebo gre, npr.
Zaimkom v tretji osebi lahko določimo različne spole. Od glagola zahtevajo ustrezno spolno obliko: v ednini -
Zaimek
Vljudnostni zaimki
Pregibanje glagolov glede na osebo se imenuje spreganje.
Sedanjik - sklanjanje -ę, -esz
Glagoli v poljščini poznajo tri čase: sedanjik, preteklik in prihodnjik.
Sedanjik izraža dejanje v trenutku govorjenja ali pa pomeni brezčasnost, npr.
V sedanjiku se glagoli spregajo v skladu s tremi shemami, ki jih določimo na podlagi končnic prve in druge osebe ednine.
Kot
Oseba | Končnica | |||||
---|---|---|---|---|---|---|
-ę | ||||||
-esz | ||||||
-e | ||||||
-emy | ||||||
-ecie | ||||||
-ą |
- Glagoli, ki se spregajo kot
–ę, -esz pogosto imajo v sedanjiku drugačno osnovo kot nedoločnik, npr.pracować – pracuje, dawać – daje, brać – bierze . - Pri enozložnih glagolih, na primer
myć (się), żyć, pić , se v vseh osebnih glagolskih oblikah, med osnovo in končnico, vrine glasj , na primermyć – myje, pić – pije . - V primeru glagolov, ki se končajo z
–ować , npr.pracować, studiować, kupować, fotografować, malować, budować , se pripona–owa- nadomesti z–uj- , npr.studiuję, pracujesz, kupuje, fotografujemy, malujecie, budują . - V primeru glagolov, ki se končajo na
–wać , npr.dawać, wstawać, poznawać, szanować , se pripona–wa- nadomesti z–j- , npr.daję, wstajesz, poznaje, szanujemy . - Nekateri glagoli imajo v sedanjiku dve različni osnovi: prva (se konča s trdim soglasnikom) v prvi osebi ednine (
niosę ) in tretji osebi množine (niosą ) in druga (se konča z mehkim soglasnikom) v preostalih oblikah (niesiesz, niesie, niesiemy, niesiecie ).
Sedanjik - sklanjanje -ę, -isz/ysz
Kot -ę, -isz/ysz se spregajo glagoli, ki se končajo z
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
-ę | |||||
-isz | |||||
-i | |||||
-imy | |||||
-icie | |||||
-ą |
Sedanjik - sklanjanje -m, -sz
Kot -m, -sz se spregajo glagoli, ki se končajo z -ać ali -eć, na primer
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
-m | |||||
-sz | |||||
- | |||||
-my | |||||
-cie | |||||
-ją |
V primeru teh glagolov, se v tretji osebi množine, pred končnico -ą, pojavi soglasnik -j-, ki loči dva samoglasnika, npr.
Sedanjik - nepravilni glagoli
Številni glagoli imajo različne sedanjiške in nedoločnike oblike, npr.
Oseba | |||||
---|---|---|---|---|---|
Oseba | |||||
---|---|---|---|---|---|
Preteklik
Preteklik izraža dejanje ali stanje, ki se je zgodilo v preteklosti, npr.
Vsi glagoli (nedovršni in dovršni) tvorijo preteklik, npr.
Glagoli v pretekliku se razlikujejo glede na spol. V ednini razlikujemo tri spole: moški, ženski in srednji (v srednjem spolu se uporablja le 3. oseba), na primer
Preteklik tvorimo iz nedoločniške osnove (tako, da odvzamemo končnice -ć ali -c), s pomočjo pripone
glagolska osnova + pripona, ki označuje preteklik ł + končnica, ki označuje spol in osebo
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
-ł-em | -ł-am | - | |
-ł-eś | -ł-eś | - | |
-ł- | -ł-a | -ł-o |
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
-l-iśmy | -ł-yśmy | |
-l-iście | -ł-yście | |
-l-i | -ł-y |
V množini ima moškoosebni spol oblike, ki vsebujejo soglasnik
czytać, kupować
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
- | |||
- | |||
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
V primeru glagolov, ki se končajo z -eć, na primer
mieć, rozumieć
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
- | |||
- | |||
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
V primeru glagolov, ki se končajo z -ść, npr.
przynieść, wieźć
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
- | |||
- | |||
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
Nepravilna glagolska oblika preteklika je značilna za glagol
iść, przyjść
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
- | |||
- | |||
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
Končnice v pretekliku so premične, kar pomeni, da jih lahko ločimo od osnove in povezujemo z drugo besedo, ki se nahaja pred glagolom. Na primer:
Prihodnjik
Prihodnjik izraža dejanje, ki se bo zgodilo v prihodnosti. Poljski nedovršni in dovršni glagoli, imajo v prihodnjiku različne oblike. Za nedovršne glagole v prihodnjiku je značilna sledeča oblika npr.
Zloženo obliko prihodnjika tvorimo iz nedovršnih glagolov na dva načina:
- pomožni glagol
być v ustrezni osebni obliki v pretekliku + nedoločnik.Oseba Pomožni glagol być czytać pracować ja będę będę czytać będę pracować ty będziesz będziesz czytać będziesz pracować on/ona/ono pan/pani będzie będzie czytać będzie pracować my będziemy będziemy czytać będziemy pracować wy będziecie będziecie czytać będziecie pracować oni/one państwo będą będą czytać będą pracować - pomožni glagol
być v ustrezni osebni obliki prihodnjika + tretja oseba ednine v pretekliku, moškega in ženskega spola (v tretji osebi tudi srednjega spola), v množini pa moškoosebnega in nemoškoosebnega spola.Ednina
Oseba Pomožni glagol być moški spol ženski spol srednji spol ja będę będę czytał będę czytała - ty będziesz będziesz czytał będziesz czytała - on/ona/ono pan/pani będzie będzie czytał będzie czytała będzie czytało Množina
Oseba Pomožni glagol być moškoosebni spol nemoškoosebni spol my będziemy będziemy czytali będziemy czytały wy będziecie będziecie czytali będziecie czytały oni/one państwo będą będą czytali będą czytały
Naklonski glagoli
Prihodnjik
Prihodnjik tvorimo iz nedovršnih glagolov. Takšne oblike imajo končnico sedanjika (glej sedanjik), vendar pomenijo dejanje ali stanje v prihodnjiku, npr.
Oseba | Spregatev | Spregatev | Spregatev |
---|---|---|---|
Velelnik
Velelnik je glagolska oblike, ki v neformalnih odnosih izraža poziv, prošnjo, zapoved. Ker so tovrstne izjave naslovljene neposredno na prejemnika, se velelnik uporablja le za: druga osebo ednine (ti), prvo in drugo osebo množine (mi, vi).
Oseba | Končnica | ||||
---|---|---|---|---|---|
- | - | - | - | - | |
-, -ij, -j | |||||
- | - | - | - | - | |
-my, -ijmy, -jmy | |||||
-cie, -ijcie, -jcie | |||||
- | - | - | - | - |
Osnovna oblika velelnika je druga oseba ednine, kateri v množini dodajamo končnice, ki zaznamujejo osebo -my in -cie, na primer
V primeru glagolov, ki se spregajo kot
- Če se osnova, po odstranitvi končnice, konča z enim soglasnikom, potem ima druga oseba velelnika obliko brez končnice, npr.
pisz(esz) →pisz ,pracuj(esz) →pracuj ,niesi(esz) →nieś ,mów(isz) →mów ,ucz(ysz) się →ucz się ,idzi(esz) →idź . - Če se osnova, po odstranitvi končnice, konča z dvema soglasnikoma, potem drugi osebi velelnika običajno dodamo končnico -ij, na primer
przypomn(isz) →przypomnij ,sprzątni(esz) →sprzątnij .
V primeru glagolov, ki se spregajo kot
Nekateri glagoli imajo v drugi osebi velelnika, nepravilno obliko ki si jo je treba zapomniti, npr.
V formalnih (uradnih) odnosih, kadar nekoga nagovarjamo s pomočjo zaimkov
- Uporabljamo členek
niech in tretjo osebo ednine ali množine v sedanjiku, npr.Niech pan czyta dalej. Teraz niech pani mówi. Niech państwo posłuchają tej piosenki. - Uporabljamo obliko
proszę in nedoločnik, npr.Proszę czytać dalej. Teraz proszę mówić. Proszę posłuchać tej piosenki.
Pogojni naklon
V pogojnem naklonu glagol označuje dejanje, ki se lahko zgodi pod določenimi pogoji ali pa izraža prošnjo.
V pogojnem naklonu se glagoli nastopajo: v ednini v moškem in ženskem spolu (v tretji osebi - tudi v srednjem spolu), v množini pa - v moškoosebnem in nemoškoosebnem spolu.
Ednina
Oseba | Končnica | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|---|
-bym | - | |||
-byś | - | |||
-by |
Množina
Oseba | Končnica | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|---|
-byśmy | |||
-byście | |||
-by |
Pogojni naklon tvorimo iz pretekle oblike glagola v tretji osebi in ločenega členka -by, v prvi in drugi osebi dodajamo tudi osebilo: -m, -ś, -śmy, -ście, na primer
Končnice v pogojnem naklonu se spreminjajo, lahko jih uporabljamo pred glagolom, zelo se pogosto povezujejo z veznikom, npr.
Trpnik
Glagoli, ki odpirajo mesto osebku in predmetu v tožilniku, so lahko v trpnem ali tvornem načinu. V vsakdanjem jeziku se najpogosteje uporablja tvorni način, ki izraža naravno razporeditev vsebine: izvajalec dejanja je osebek, predmet dejanja pa dopolnilo, npr.
Trpni način je sestavljen iz dveh besed:
- osebne oblike pomožnega glagola
być alizostać
ter
- trpni deležnik glagola, ki se konča na
-ny, -ony, -ty
Trpno obliko nedovršnih glagolov tvorimo s pomožnim glagolom
Trpne oblike dovršnih glagolov običajno tvorimo s pomožnim glagolom
Pomožni glagoli
Trpni način glagola zaprosić v pretekliku
Ednina
Oseba | moški spol | ženski spol | srednji spol |
---|---|---|---|
Množina
Oseba | moškoosebni spol | nemoškoosebni spol |
---|---|---|
Neosebne glagolske oblike
Z neosebno glagolsko obliko lahko skrijemo ali izpustimo nosilca stanja v povedi. Neosebne glagolske oblike se med seboj razlikujejo glede na glagoski vid in čas.
Neosebne oblike v pretekliku se tvorijo na enak način iz dovršnih in nedovršnih glagolov. Glagolski osnovi dodajamo
Neosebne oblike v sedanjiku se tvorijo samo iz nedovršnih glagolov. 3. osebi ednine dodajamo povratni zaimek
Neosebne oblike v prihodnjiku se tvorijo glede na glagolski vid. V primeru dovršnih glagolov 3. osebi ednine dodajamo povratni zaimek
Nedovršni glagoli so sestavljeni iz 3. osebe pomožnega glagola
Deležniki
Deležnik je neosebna glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji. Ločimo deležnike in deležja. Deležniki določajo lastnosti povezane z dejanji. Delijo se na tvorne in trpne, podobno kot pridevniki so pregibna besedna vrsta, določimo jim lahko sklon, število in spol (običajno odgovarjajo na vprašanja
Aktivni deležnik
Ujema se s samostalnikom, na katerega se nanaša, torej tako kot pridevnik se ujema z določenim samostalnikom v sklonu, številu in spolu. Te deležnike tvorimo samo iz nedovršnih glagolov. Npr.:
Npr.:
Primer tvorbe tvornega deležnika v imenovalniku ednine:
Spregatev
Spregatev
Spregatev
Trpni deležnik
Ujema se s samostalnikom, na katerega se nanaša, torej tako kot pridevnik se ujema z določenim samostalnikom v sklonu, številu in spolu. Te deležnike tvorimo predvsem iz prehodnih glagolov (ki nastopajo tvorniku in trpniku). Npr.:
Npr.:
Deležja na -oč/-eč/-aje
Izraža hkratnost dejanja, ki poteka sočasno z drugim dejanjem, o katerem govori poved, in je v osebni glagolski obliki. Ta deležja tvorimo iz 3. osebe množine sedanjika nedovršnih glagolov z -c. Npr.:
Npr.:
Spregatev
Spregatev
Spregatev
Deležja na -ši
Izraža dejanje, ki se je zgodilo prej kot drugo dejanje, omenjeno v povedi, in je v osebni glagolski obliki. Ta deležja tvorimo iz 3. osebe ednine moškega spola v pretekliku z -wszy, -łszy. Npr.:
Npr.: