Prislovi

Prislov opisuje kraj, čas, cilj in način, v katerem poteka dejanje, izraženo z glagolom. Z prislovi opisujemo kdaj, kako, kje in zakaj se je nekaj zgodilo. Prislov je nepregibna besedna vrsta. Po prislovu se sprašujemo: kako? kdaj? kje? Prislove delimo na osnovne in izpeljane. Med osnovne prislove sodijo na primer gdzie, kiedy, skąd. Izpeljane prislove najpogosteje tvorimo iz drugih besednih vrst, pogosto iz pridevnikov.

Tvorjenje prislovov iz pridevnikov

Prislovi tvorjeni iz pridevnika, ki se končujejo na –i/-y imajo končnici -o: szybki → szybko, jasny → jasno, trudny → trudno, tani → tanio, mały → mało, deszczowy → deszczowo. Prislovi tvorjeni iz pridevnika, ki se končujejo na –ry ali -ny imajo končnici -e: mądry → mądrze, dobry → dobrze, smaczny → smacznie, piękny → pięknie, słoneczny → słonecznie.

Stopnjevanje prislovov

Prislovi se pogosto stopnjujejo. Razlikujemo tri stopnje intenzivnosti opisane lastnosti: osnovnik, primernik in presežnik.

Stopnjevanje z obrazili (opisno)

Pozor! Alternacij (menjava) v osnovi prislovov:

• ł → l: ciepło → cieplej
• sn → śni: jasno → jaśniej
• g → ż: drogo → drożej
• t → c: krótko → krócej
• s → ż: wysoko → wyżej

Med stopnjevanjem izpustimo pripono -k-, -ok-: daleko → dalej, wysoko → wyżej.

Nepravilno stopnjevanje prislovov

Opisno stopnjevanje prislovov

Opisno stopnjevanje prislovov velja za prislove, katerih osnova je sestavljena iz štirih (ali več) zlogov. Primernik tvorimo z besedo bardziej, katera se doda prislovu v osnovniku. Presežnik tvorimo z besedo najbardziej, katera se doda prislovu v primerniku.

Primernik

bardziej + osnovnik = primernik

Presežnik

najbardziej + osnovnik = presežnik

Primernik v primerjavah

V primerjavah uporabljamo prislov v primerniku. Za primerjavo uporabljamo naslednje besede: niż, od, coraz.:

• Latem jest cieplej niż zimą.
• Magda mówi po polsku lepiej od Nazara.
• Mam coraz więcej pracy.